Vsekakor nam je vsem lepo, ko zvečer prižgemo peč in se uležemo v našo posteljo in nam je lepo toplo in prijetno. Vsekakor pa tudi drži, da danes peč ni ravno najboljša izbira, saj so lahko z njo precejšni dodatnih stroški. Namesto nje pa nam z gretjem lahko pomaga talno gretje, več o tem lahko najdete na https://sam.si/info/nasveti/39/talno_gretje/.

Talno gretje vsekakor ni nova zadeva, torej ni nekaj kar je nastalo pred 50 leti ali pa celo 100 leti, talno gretje so uporabljali že naši predniki, torej v antiki. V 1.stol. so Rimljani (stari) uporabljali sistem, katerega so poimenovali “hipokavst”,seveda to ni talno gretje, ki ga poznamo in veselo uporabljamo danes, ampak se je tu šlo za ogrevanje prostorov, ki je imelo sistem talnega gretja. Torej ta sistem je deloval tako, da se je topel zrak iz peči širil pod tlemi določenega prostora, ta zrak je nato potoval tudi po votlih stenah torej vse do dimnika, tam pa je nato seveda šel ven. Sobe katere so bile najbližje tej peči, so seveda bile najtoplejše, torej so te vsebovale največ toplote. Vsekakor pa drži, da hipokavsta niso imeli vsi ljudje, torej tega se ni našlo v čisto vsaki hiši, ampak se je tega ponavadi našlo v hišah bogatih prebivalcev, torej v vilah in pa tudi tretmaji, ki so si tega lahko privoščili.

Zelo podoben sistem pa je nastal tudi v Koreji, tega so si torej izmislili Korejci, v 4 stol. ta pase je imenoval “ondol”. Sistem “ondol” pa je deloval s kanali pod tlemi, ti kanali so imeli v sebi topel zrak, ta zrak pa je nato segreval tla. Tla takrat pa so bila polna trde gline in pa kamenih kosov, tako da so te Korejci greli zelo veliko časa, tudi če je sam ogenj že ugasnil. Idejo za talno gretje pa je dobil ameriški arhitekt Frank L. Wright, ko je bil pri njih na obisku.